Zakaj zbolimo ravno na počitnicah ali tik pred njimi?

Verjetno se vam je že zgodilo. V službi ste že ves teden ali celo dlje hiteli, da bi pred težko pričakovanim dopustom opravili vse obveznosti.

Ko pa ste zadnji dan zvečer razmišljali samo še o tem, kako boste na dopustu uživali, vam je začelo teči iz nosu ali pa vas je začelo praskati v grlu. Morda ste dobili celo vročino.

Niste edini. Za pojav obstaja celo ime – "bolezen prostega časa" (angleško: leisure sickness).

Tega imena v uradni medicinski literaturi sicer ne boste našli. Skoval ga je Ad Wingerhuts, nizozemski psiholog, ki je opravil raziskavo, v kateri je več kot tri odstotke od 1.800 vprašanih ljudi potrdilo, da so med počitnicami ali tik pred njimi zboleli.

Bolezen prostega časa naj ne bi bila vezana samo na poletne ali zimske počitnice, ampak tudi na kratke vikend oddihe, celo na enodnevne izlete.

Odstotek ljudi, ki jih ta pojav prizadene oziroma so se z njim že srečali, je – vsaj po Wingerhutsovi raziskavi sodeč – majhen. Ali torej zanj obstaja fiziološka razlaga?

Skoraj polovica udeležencev Wingerhutsove študije je menila, da je za nenadno spremembo zdravstvenega stanja kriv prehod s službe na počitnice.

Obstaja pa več teorij, ki poskušajo pojasniti, zakaj bi to lahko bilo tako, piše portal N1 Srbija.

Neravnovesje stresnih hormonov

Po prvi so za to krivi hormoni stresa – predvsem kortizol.

Do zadnjega dne so nam sicer pomagali, da smo pravočasno opravili svoje obveznosti. Ko pa smo končno dobili priložnost za sprostitev, pa hormoni uidejo iz ravnovesja in nas naredijo bolj dovzetne za okužbe.

Adrenalin nam sicer pomaga pri soočanju s stresom, hkrati pa krepi imunski sistem, ki se bori proti okužbam in nas ohranja zdrave.

Skupaj z njim pa se izloča tudi kortizol, ki prav tako pomaga pri obvladovanju stresa, vendar za ceno oslabitve imunskega sistema.

Vse to se sliši verjetno, še posebej, če je prehod iz stanja stresa v sprostitev nenaden, vendar še vedno ni dovolj raziskav, ki bi potrdile, da je ta hipoteza resnično veljavna.

Dopust kot priložnost za "bolniško"

Po drugi strani pa ste morda bili bolni že pred tem, a tega preprosto niste opazili. Če pa ste, ste bili raje trdno odločeni, da boste počakali do začetka počitnic. Ko ste si končno lahko oddahnili, ste odprli vrata bolezni.

Vpliv potovanja

Obstaja pa tudi povsem drugačna možnost: morda nas bolne ne naredi stres na delovnem mestu, temveč sam dopust. To posebej velja za prehlade ali obolenja, ki se pojavijo po začetku do sredine dopusta.

Potovanja z letali ali drugimi sredstvi javnega prevoza je lahko naporno. In daljše kot je, večja je verjetnost, da se okužite z virusom.

V letalih za visoko stopnjo okužb pogosto krivijo recirkulacijo zraka, vendar so raziskovalci odgovornost pripisali drugim dejavnikom - bivanju v zaprtem prostoru, bližini že okuženih ljudi in nizki vlažnosti.

Suh zrak v letalih povzroča zgostitev nosne sluzi, ki običajno zadrži viruse in bakterije. Zato je dlačice v nosu ne morejo učinkovito prenašati v grlo in od tam v želodec, kjer bi bili ti mikroorganizmi uničeni, domnevajo raziskovalci.

Bolezen kot izogibanje neprivlačnemu dopustu

Wingerhuts pušča prostor tudi za druge razlage, zakaj ljudje zbolijo na počitnicah ali tik pred njimi.

Kot eno od možnosti omenja tudi to, da je bolezen način, kako bi se izognili počitnicam, ki nam niso ravno všeč.

Zaradi pomanjkanja raziskav na tem področju pa je nemogoče izpostaviti eno samo razlago kot pravilno. Možno je celo, da gre za kombinacijo vseh teh dejavnikov, piše BBC.